Prvi vikend v avgustu vreme ni bilo najbolj naklonjeno organizatorjem open-air prireditev.
Kljub temu je v nedeljo, 8. avgusta množica uspela napolniti dvorišče
KUD-a France Prešeren. Verjetno se gre zahvaliti dežni
napovedi, da tokrat ni bilo prisotnih glasnih radovednežev, iskalcev družbenega
življenja, saj je bil ravno ta primanjkljaj razlog, da se je prisotna množica
lahko udobno prepustila valovom psihadeličnih zvokov ruske skupine Ole
Lukkoye in je niso motili zvoki množičnega čvekanja.
Skupina Ole Lukkoye ima 11 letno tradicijo ter za seboj kar 7 albumov, po besedah
organizatorja pa je skupina vajena preigravati tudi pred 20 tisoč glavo
množico. In kakšno glasbo so nam fantje predstavili? Odlični,
psihadelični rock z elektronsko podloženimi ritmi, zapolnjen z
elektronskimi melodijami sintha in tolkal, serviran pred izvrstno VJ kuliso.
Morda zaradi njihovega vzhodnjaškega porekla (morda tudi ne…) nisem mogel
mimo dejstva, da so me spominjali na lanske obiskovalce Trnfesta, madžarske
Korai Örom. Ole Lukkoye so nastopali v 5 članski zasedbi (4 +
VJ) in ne v običajni 6-članski. Manjkajoči ženski vokal je
na koncertu nadomestil playback (morda tudi semplirani ali kakor koli se že
temu dandanes reče). Vendar glede na to, da je bil koncert zelo okusna mešanica
elektronske in akustične glasbe, temu ne gre pripisati nobenega
(negativnega) pomena. Bil pa je nekoliko moteč, to je treba priznati,
nerazločen zvok vokala ter občasno izginotje tolkal.
Sicer je bil koncert zelo energičen in na žalost prekratek. 70 minut tovrstne
glasbe je namreč odločno premalo.
Za konec zopet pomislim na lanske Korai Örom in se sprašujem: ali nam bodo tudi Ole
Lukkoye servirali repete na Metelkovi?
Tekst in foto: Primož Motore
RockOnNet (Slovenija), 11. avgust 2004